OLIVER PILIĆ: STOLETJE JAZA / CENTURY OF THE SELF (izjava: Maša Žekš)

OLIVER PILIĆ: STOLETJE JAZA / CENTURY OF THE SELF (izjava: Maša Žekš)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 31. avgust ― Samostojno predstavitev umetnika Oliverja Pilića v ljubljanski Galeriji Kresija zaznamuje vnovično reproduciranje lastne podobe; izhodišče za premislek o digitalni estetiki, samopodobi in družbeni percepciji identitete predstavlja lasten selfi. Oziroma več njih. Razstava Stoletje jaza vključuje desetino avtoportretov, ki v obliki prostorske postavitve vzpostavljajo večplastno, a popolnoma jasno časovnico fiktivnega in hkrati povsem formalističnega ter z naravo življenja povezanega razkroja. Avtor v skladu z lastno umetniško prakso posega po oblikovno-vsebinskem prepletanju in združevanju sodobnih digitalnih tehnologij ter tradicionalnih grafičnih tehnik, predvsem lesoreza. Polje tehnologije zaznamujejo digitalna fotografija (koncept selfija) in aplikacije za manipulacijo podob na pametnem telefonu, tradicionalne grafične tehnike pa določata akt fizičnega izrezovanja matrice in barvni odtis na papir. Podobno kot pri prejšnjih serijah je tudi tokrat v ospredju ideja o postopni transformaciji podobe, ki jo avtor doseže z načrtnim ponavljanjem in procesom postopne manipulacije. Manipulacija avtoportreta se pri dotični seriji, imenovani Portret (FaceApp), ne pripeti pri fizičnem skeniranju podobe ali izdelovanju matrice, pač pa že v samem početku – v sferi digitalnega. Umetnik je lasten selfi (ustvarjen s sprednjo kamero pametnega telefona) vnesel v aplikacijo, v kateri umetna inteligenca omogoča raznovrstno spreminjanje in transformiranje obraza. Svoj obraz je načrtno postaral. Nastala podoba je postala izhodišče za nadaljnje transformacije: umetnik jo je večkrat zapored vrnil v aplikacijo, pri čemer je vsaka nova iteracija generirala še starejšo različico istega obraza. Rezultat je deseterica digitalnih avtoportretov, ki se v postopnem staranju kože in kopičenju gub vedno bolj abstrahirajo; kočna podoba je popačena, skorajda izumetničena, nerealistična, nič kaj prepoznavna. Nalogo preoblikovanja oz. manipulacije podobe je tako prevzela priljubljena aplikacija, danes le

VideoDvorišče.22 (2026-08-25)

DIVA video arhiv, 25. avgust ― Izbrani filmi spremljajo razstavo če bi te stene znale govoriti v Galeriji Škuc. Filmi in razstava se umeščajo med fizične ostanke, ki nas obdajajo in zaznamujejo, ter spekulativne zgodbe, ki jih projiciramo na njihovo zunanjost. Sodelujejo: Maja Bojanić (SI), Krasimira Butseva (BG/GB), Anna Engelhardt (RU/GB), Ana Likar (SI). Kurirajo: ETC. (SI) & Vasil Vladimirov (BG).Projekcija in pogovor na notranjem dvorišču Galerije Škuc, v petek, 28. 8. 2026, ob 20.00. Pred priče...
Društvo za domače raziskave, Gruden, Koban, Njatin, Pregl, Zuodar: Strel v koleno

Društvo za domače raziskave, Gruden, Koban, Njatin, Pregl, Zuodar: Strel v koleno

Hiša kulture v Pivki, 24. avgust ― problemska razstava Strel v koleno Društvo za domače raziskave Aleksandra Saška Gruden Dejan Koban Lela B. Njatin Arjan Pregl Leon Zuodar 3. – 25. 9. 2026 otvoritev 3. 9. ob 19. uri kustosinji Lela Angela Mršek Bajda Mojca Grmek Izhodišče problemske razstave z naslovom Strel v koleno je opažanje kustosinj, da v slovenski vizualni umetnosti, še posebej v delih mlajših umetnikov in umetnic, slovenščino vse bolj nadomešča angleščina. Ne samo, da so naslovi del in razstav angleški, tudi napisi, ki se pojavijo v delih, so v angleščini. Pri tem – in to je še posebej zanimivo – ne gre za prevode, ampak izraze, ki so v izvoru integralni del njihovih umetniških del, kar pomeni, da mladi umetniki in umetnice pravzaprav razmišljajo v angleščini. Najverjetneje je eden glavnih razlogov za to, da je dandanes umetnostno delovanje skoraj v celoti dokumentirano na svetovnem spletu (fotografije del, fotografije razstav, fotografije procesa nastajanja dela ali razstave, spremna besedila, kritike, promocija itd.), kjer je »uradni jezik« angleščina. In splet je prostor, ki ga umetniki in umetnice razumejo kot platformo za (samo)promocijo in prodor na svetovni trg. Boj za suvereno rabo slovenskega jezika, najprej za priznanje, nato za plemenitenje in nenazadnje za ustoličenje, traja stoletja. Prav dejstvo, da traja še vedno, je spričo priseganja na pravice t. i. majhnih jezikov (kar slovenščina pač je) in teženj po konstruktivnemu premagovanju talilnih pojavov sodobnih družb precej neverjetno. Vendar pa kustosinji projekta v tem okviru nista zaskrbljeni za slovenski narod, nacijo, rod, domovino, deželo, državo in kar je še podobnih pojmov/entitet, ampak predvsem za misel. »Jezik je hiša biti,« je zapisal filozof Martin Heidegger. Skozi jezik mislimo, razvijamo razumevanje sveta, oblikujemo medsebojne odnose in vzpostavljamo družbena razmerja, skratka konstituiramo sami sebe in svet okrog nas – na svoj specifičen način, ki se razlikuje od drugih. Zato se zdi prostovoljna miselna avto-kol

Razpis za nagrado kuratorskih praks 2026

Svet umetnosti, 24. avgust ― Rok za prijavo: 23. 10. 2026 Ob 30. obletnici delovanja šola Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana) vzpostavlja nagrajevanje izjemnih kuratorskih praks na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Nagradi sta namenjeni kuratorkam_, ki delujejo v slovenskem kulturnem prostoru, in slovenskim kuratorkam_, ki svoje projekte udejanjajo tudi v kulturnih institucijah in galerijah v tujini. Nagradi podeljujemo v partnerstvu z Moderno […]
še novic